Arheologi presenečeni: Neandertalci so izdelali "švicarski nož"

Sodobni ljudje vedno bolj spoznavamo, da naši izumrli najbližji sorodniki, neandertalci, po svojih umskih oziroma kognitivnih sposobnostih niso veliko zaostajali za našo vrsto.

Arheološka odkritja so doslej razkrila kar nekaj predmetov, ki so jih dokazano ustvarili neandertalci in ki so po svoji domiselnosti, uporabnosti in umetelnosti povsem primerljivi s takratnimi izdelki sodobnega človeka.

Navsezadnje, tudi domnevno najstarejše glasbilo na svetu, preluknjana kost, ki bi lahko bila piščal, najdena prav v Sloveniji, v jami Divje babe, pripisujejo neandertalcem.

Dokumentarni film o piščali iz Divjih bab si lahko ogledate spodaj:

"Švicarski nož" iz levje golenice

Nedavno pa je raziskovalna ekipa med izkopavanji v arheološkem najdišču Scaldina v osrednji Belgiji odkrila še en dokaz neandertalske iznajdljivosti – večnamensko orodje, nekakšen neandertalski "švicarski nož", piše portal Popular Science.

Arheologi so našli živalsko kost z očitnimi sledmi namerne obdelave.

Dodatne analize so pokazale, da gre za golenico jamskega leva (Panthera spelaea), izumrle vrste velikih mačk, ki je naseljevala območje današnje Evrope vse do približno 13.000 let pred našim štetjem.

Strokovnjaki so ocenili, da je kost stara okoli 130.000 let in sega v konec obdobja ene od ledenih dob, imenovano saalska poledenitev.

Arheologi z Univerze v Gentu so bili še posebej pozorni na več različnih ureznin in obdelav na kosti.

Ugotovili so, da golenica vsebuje štiri ločena orodja, poleg tega pa so vidni tudi znaki ponovne uporabe.

V študiji predmeta, ki so jo objavili v znanstveni reviji Nature, avtorji domnevajo, da so bila nekatera orodja sprva uporabljena za opravila, kot je klesanje.

Kasneje so neandertalski obrtniki kost zlomili in jo znova uporabili za obdelavo kamnitih orodij – postopek, znan kot retuširanje.

Čeprav vseh možnih uporab večnamenske kosti še niso določili, raziskovalci poudarjajo, da gre za jasen dokaz neandertalske inteligence in iznajdljivosti.

"Namerna preoblikovanja levjih kosti v uporabna orodja kažejo na kognitivne sposobnosti, prilagodljivost in zmožnost izkoriščanja virov, ki presegajo zgolj osnovno preživetje," so zapisali v študiji.

Leve so verjetno lovili zaradi "uporabnosti"

Poleg praktične vrednosti orodje omogoča tudi boljše razumevanje odnosa med neandertalci in jamskimi levi, s katerimi so sobivali več sto tisoč let.

Čeprav so arheologi na drugih najdiščih že našli dokaze o lupljenju kože in razkosavanju levov, je odkritje v Scaldini prvi znani primer, kjer so našli orodje iz kosti te živali.

Poleg tega so metode, s katerimi so neandertalci izdelali to večnamensko orodje, enake tistim, ki jih najdemo na drugih predmetih iz iste jame – vključno z nekaterimi iz medvedjih kosti.

Zaradi tega avtorji menijo, da živali morda niso imele posebnega simbolnega pomena – oziroma ne večjega kot medvedi.

Verjetneje so jih lovili iz povsem praktičnih razlogov.

Najdbe, kot je ta, poglabljajo vprašanje, zakaj so izumrli

Raziskovalci si želijo nadaljevati analize najdbe in morda ugotoviti še druge načine njene uporabe.

Je pa najdba tako še en kamenček v mozaiku, ki nam razkriva, kako so živeli neandertalci in kako so se uspešno zoperstavljali in prilagajali težkim okoljskim razmeram, v katerih so živeli.

Prav predmeti, ki kažejo, kako iznajdljivi so bili, pa po drugi strani še poglabljajo vprašanje, zakaj so kljub uspešnosti in iznajdljivosti pred približno 100.000 leti skoraj nenadoma izumrli.